T. i. begunska kriza, ki je posledica globalizacije vojne in imperialistične agresije, se kontinuirano uporablja kot izgovor za povečanje »varnosti«, tj. za centralizacijo nadzora EU in vpeljevanja represije varnostnih sil. Iracionalnost mednarodnega kapitalističnega reda, ki deli svet na nacionalne države ter na bogate in revne države, se kaže tudi v postavitvi žične ograje z rezili. Z njo tudi slovenska vlada predaja beguncem represivno sporočilo: Ostanite zunaj! Žična ograja trenutno ločuje več kot 1/6 slovensko-hrvaške meje, in ker se habitati prostoživečih živali raztezajo čez obe ozemlji, žična ograja omejuje ustaljene poti živali. Mnoge od njih se v poskusih prehajanja čez ozemlji zapletejo v žico in najpogosteje umrejo po dolgotrajnih (tudi večdnevnih) mukah ali pa končajo pod »milostnim« strelom lovske puške. Doslej je bilo največ žrtev med srnami in košutami, sicer pa žica z rezili predstavlja grožnjo predvsem tudi za rjave medvede, volkove in rise.

V zadnjih tednih večino ljudi globoko pretresajo fotografije mrtvih srn in košut, zapletenih v žico z rezili. Veliko ljudi ob tem čuti izjemno čustveno prizadetost. Čeprav je sočutje lahko pokazatelj etičnega standarda, je nujno, da to elementarno čustvo pretvorimo v politično ozaveščen boj. In ta zahteva oslabitev rasistične demagogije oblasti ter oslabitev konsenza, da žica z rezili predstavlja varnostno mejo.