Podporo pri prehodu na veganstvo kot etično odločitev in način življenja ti lahko ponudi ena/eden izmed nas:

Branka

Od najdražje osebe v svojem življenju – od psice Lede – sem se naučila iskrenosti in plemenitosti, kot ju nisem nikoli srečala pri ljudeh. Odnos z njo mi je razkril vso smotrnost navzočnosti živali v svetu. Ko sva nekega poznopoletnega večera ležali na orošeni travi in se nisem mogla načuditi njeni lepoti v somraku, me je v nekem trenutku globoko presunila misel: Bi ne mogla tako občudovati tudi drugega bitja njene vrste? Prav tega, v katerega kožo se odevam?

Včasih smo v življenju postavljeni pred temeljna vprašanja pravičnosti, čeprav ne moremo natanko opredeliti, kateri trenutek ali dejanje v življenju jih sproža. V odnosu do živali je to vprašanje: Ali bomo nadalje sodelovali v izkoriščanju bitij, s katerimi si delimo svet, ali bomo to sodelovanje prekinili? Takrat nimamo več izbire. Postanemo vegani.

Urška

Veganstvo je zame način življenja, moralna in politična odločitev. Ker sem se relativno zgodaj odločila, da bo vse, s čimer se bom v življenju ukvarjala, kar v najvišji meri neškodljivo za druge in bo vsaj v majhni meri prispevalo k pravičnejšemu svetu, se mi zdi veganstvo osnova za boj proti vsem oblikam diskriminacije in krivice.

Svoje življenje z veseljem delim s svojim pasjim in človeškimi družinskimi člani in prijatelji.  Rada imam pohodništvo, dobre knjige, filme in glasbo, kuhanje in hranjenje, smeh ter diskusije dolgo v noč (ne nujno v tem vrstnem redu). Posebej priljubljene stvari: Pearl Jam, Monty Python, La Dolce Vegan.

Tina

Po poklicu sem iskalka svojega poslanstva. Navdih za svoje delo iščem v vsakdanjih rečeh, kot so pristni medčloveški odnosi in težnja po pravičnejši družbeni ureditvi. Veganka sem že dobrih pet let, uživam v vrtičkarstvu in si želim lastne samooskrbne kmetije, kjer bi daleč od ponorelega sveta živela z živalskimi prijatelji. Sem navdušenka nad barvami, razigranimi  vzorčki, stilom 60-ih, pomladjo in filmom Amelie.

Marko

Večji del svojega življenja sem jedel meso, pil živalsko mleko in užival njegove proizvode, nosil usnje, volno ... Živel sem brezskrbno nevegansko življenje. Nekoč je v meni dozorela zavest, da prijateljski odnos do nekaterih vrst živali in hkratno uživanje mesa premnogih drugih živali, kaže na mojo moralno nedoslednost, zaznamovano s kulturno tradicijo okolja, v katerem sem odraščal. Edini korak, ki sem ga smatral za pravilnega, je bil prehod na veganstvo. Izkazal se je za več kot le mentalni korak – pomenil je užitek v prepoznavanju novih opojnih okusov jedi in odkrivanje blagodejnih učinkov rastlinske prehrane na organizem. Sledili so še drugi praktični koraki na poti do uresničitve spoznanja, da je mogoče živeti, ne da bi življenje jemal. Prenehal sem kupovati obutev in oblačila živalskega izvora, uporabljati sem pričel izdelke z veganskim simbolom.

Andrej

Ideja o veganstvu kot načinu življenja mi je šinila v glavo nekega lepega dne in še danes ne vem, s katerim dražljajem sem jo takrat povezal, zagotovo pa je moj svet obrnila na glavo in me povsem prepričala (faza vegetarijanstva je pri meni trajala zelo kratko obdobje). Torej, odločitev za veganstvo je pomenila popolno spremembo mojih vrednot, interesov in dejavnosti. Spoznal sem tesno prepletenost pojmov, kot so solidarnost, etičnost, nenasilje, veganstvo. Pogled na pravice živali se mi danes odstira skozi prizmo absurdne ideje kapitalizma in njegovega nasprotovanja vsemu, kar ne deluje po principu cost-benefit in v tem vidim ključ za bistvene družbene spremembe. Veganstvo pa je tudi področje, kjer sem odkril velike kulinarične izzive ter svojo kuharsko spretnost in kreativnost, zato z veseljem tudi ponudim pomoč pri pripravi hrane ter nakupovanju in izbiri živil. Ker raje kot pisalo, vihtim kuhalnico, bom na tem mestu naredil piko.