Veganske večerj(ic)e |
19.12.2017. 12:25
Za živali! vas v sodelovanju s Pekarno Magdalenske mreže vabimo na Vegansko večerjico, ki bo v četrtek, 21. 12. 2017, ob 19.30 v prostorih INFOPEKE (Kulturni center Pekarna, Ob železnici 16, Maribor).
Tokrat si bomo ogledale_i dokumentarni film The Ghosts in Our Machine (2013), ki ga je posnela Liz Marshall, režiserka, ki se pri svojem ustvarjanju usmerja na vprašanja družbene in okoljske pravičnosti, kot so uporaba živali, gibanje za pravico do vode, delo v 'sweatshopih' itd. Dokumentarec pripoveduje zgodbe zlorabljenih živali skozi oči in fotografski objektiv fotografinje in aktivistke za pravice živali Jo-Anne McArthur. Vsaka fotografija je okno v globalno živalsko industrijo: prehransko, modno, zabavno, biomedicinsko. Film osvetljuje življenja posameznih živali, ki živijo v kapitalističnem stroju modernega sveta ali so rešene zlorabe. Vsaka posamezna žival je prikazana kot subjekt lastnega življenja, kot čuteče bitje, ki zasluži priznanje pravic in enakovredno moralno obravnavo. Film bo predvajan v angleškem jeziku.
Prav tako boste ponovno imele_i priložnost na prazničnem bazarju, ki bo pospremil Vegansko večerjico, izbrati koledarje, voščilnice, ilustracije in obeske, nastale na Domačiji Koki in donirana sredstva nameniti oskrbi več kot osemdesetim živalim, ki so tam našle svoj stalen, ljubeč dom.
Decembrska Veganska večerjica bo sestavljena iz prazničnih veganskih jedi.
več
Veganske večerj(ic)e |
15.10.2017. 13:01
Za živali vas v sodelovanju s Pekarno Magdalenske mreže vabimo na Vegansko večerjico, ki bo v četrtek, 19. 10. 2017, ob 19.30 v prostorih INFOPEKE (Kulturni center Pekarna, Ob železnici 16, Maribor).
Novo sezono Veganskih večerjic pričenjamo z branji teoretskih tekstov s področja animalistične etike. Prvo srečanje bo namenjeno branju iz dela Garyja Steinerja Animals and the Moral Community (2008). Steiner v tem delu preučuje filozofske premisleke o mentalnih življenjih živali in trdi, da zahodna filozofska tradicija ni nikoli ponudila prepričljivega argumenta za zagovor človeške moralne nadpostavljenosti. Steiner zavrne tradicionalno predpostavko, da je moralni status odvisen od kognitivnih kapacitet, in trdi, da je zavest – sposobnost izkusiti ugodje in bolečino – zadosten pogoj za enakovredno obravnavo v moralni skupnosti. Razvije koncepta kozmične pravičnosti in pravic živali ter ju utemelji kot osnovo za odpravo sistema izkoriščanja in podrejanja živali, ki že tisočletja ostaja neprevprašan.
Gary Steiner je filozof, ki se raziskovalno ukvarja z zgodovino antične filozofije, zgodovino moderne filozofije ter moralno in politično filozofijo s posebno osredinjenostjo na moralni status živali. Na slednje področje se poleg navedene monografije umeščata še naslednji knjigi: Anthropocentrism and Its Discontents (2005) in Animals and the Limits of Postmodernism (2013).
več
Veganske večerj(ic)e |
21.05.2017. 22:23
Za živali vas v sodelovanju s Pekarno Magdalenske mreže vabimo na Vegansko večerjico, ki bo v četrtek, 25. 5. 2017, ob 20.15 v prostorih INFOPEKE (Kulturni center Pekarna, Ob železnici 16, Maribor). Tokrat vas vabimo na predavanje Izjemnosti netopirjev, v katerem bodo predstavljene izredne sposobnosti netopirjev, kot so aktiven let, orientacija z eholokacijo in druge, posebna pozornost pa bo namenjena možnostim sobivanja ljudi in netopirjev. Predavala bo predsednica Slovenskega društva za proučevanje in varstvo netopirjev Jasmina Kotnik, magistrica ekologije in biodiverzitete.
več
Veganske večerj(ic)e |
17.04.2017. 22:37
Za živali vas v sodelovanju s Pekarno Magdalenske mreže vabimo na Vegansko večerjico, ki bo v četrtek, 20. 4. 2017, ob 19.30 v prostorih INFOPEKE (Kulturni center Pekarna, Ob železnici 16, Maribor). Tokrat bomo prisluhnile_i predavanju Vesne Liponik z naslovom "Živali v kontekstu industrije globalnega turizma".
Turistična industrija predstavlja polje, v katerem so posamezne živali podvržene procesom objektivizacije, mistifikacije in kvazisubjektivizacije, ki omogočajo njihovo učinkovito umestitev v turistično ponudbo. V imenu profita so živalim določenih vrst pripisani določeni profitabilni atributi, pomembno vlogo igra zunanja pojavnost živali ter pripadnost določenemu fiktivno zamejenemu območju, kar je povezano s predhodno prilastitvijo živalskih vrst s strani nacionalnih ali regionalnih interesnih skupin.
Kot navidezna alternativa mainstream industriji turizma se v zadnjem času ponuja vedno bolj priljubljena varianta ekoturizma, ki na sledi naravovarstvenim trendom prestrukturira svojo ponudbo, vendar pri tem največkrat ne predstavlja izstopa iz prevladujoče logike turizma, temveč z evfemizmi zgolj zakrije svoje prizadevanje po dobičku.
Predavanje bo s pomočjo nekaterih izpostavljenih primerov uporabe živali v turizmu gornje zastavke natančneje ponazorilo ter pokazalo na povezave z vzrejo in preprodajo živali oz. delov njihovih teles na črnem trgu.
Tokratna Veganska večerjica bo potekala v znamenju jedi iz artičok in orehov.
Za živali!
več
Veganske večerj(ic)e |
13.03.2017. 08:46
Za živali vas v sodelovanju s Pekarno Magdalenske mreže vabimo na Vegansko večerjico, ki bo v četrtek, 16. 3. 2017, ob 19.30 v prostorih INFOPEKE (Kulturni center Pekarna, Ob železnici 16, Maribor).
Tokrat si bomo ogledali_le dokumentarni film More than Honey (Več kot med, 2013).
Film prikaže komercializirano in industrializirano vzrejo čebel v ZDA, ki jo usmerjajo interesi vodilnih korporativnih kompleksov, in se osredini na destruktivne korporativne agrikulturne prakse, ki dajejo prednost korporativnemu dobičku pred zdravjem čebel in ljudi.
Korporacije, kot so Monsanto, Dow, Bayer in druge, s kontinuirano proizvodnjo insekticidov in herbicidov ubijajo čebelo za čebelo do celotnih populacij. Vrsta insekticida, imenovana neonikotinoid, povzroča akutne in kronične zastrupitve ne le posamezne čebele, temveč celotnih kolonij. Čebele prinašajo kontaminirani in cvetni prah v panj in s tem ustvarjajo zelo strupeno življenjsko okolje za vse čebele. Toksičnost uničuje njihov centralni živčni sistem, to pa povzroča zmedenost in v končni fazi čebele ne morejo leteti in se vrniti v panj.
Drugi dejavnik množičnega umiranja čebel je hranjenje čebel s fruktoznim koruznim sirupom in posledično slabitev njihove odpornosti, saj industrializirane farme čebel v težnji po maksimiziranju dobička uporabijo celoten pridelek medu.
V zadnjih desetletjih življenje čebel množično ogroža tudi sajenje monokultur, kot sta koruza in soja, na področjih, ki so nekoč predstavljala zdrav habitat za opraševanje. V kombinaciji z drugimi transformacijami zemljišč, ki sledijo kapitalističnemu imperativu, se drastično omejujejo zdravi čebelji habitati.
V diskusiji, ki bo sledila, se bomo osredinili_e na vprašanje uporabe čebel za med onstran vplivov destruktivnih industrializiranih praks na ekosisteme.
več
