Veganske večerj(ic)e | 17.12.2012. 20:40
Za živali! vas v sodelovanju s Pekarno Magdalenske mreže v četrtek, 20. 12. 2012, ob 19.30 vabi na Vegansko večerjico. Tokrat bo ta izjemoma potekala v prostorih MISC INFOPEKA (pritličje prenovljene upravne stavbe, vhod ob zapornici, v Kulturnem centru Pekarna, Ob železnici 8, Maribor). Prisluhnili bomo predavanju dr. Branislave Vičar z naslovom Zahteva po transformaciji razmerja med ljudmi in živalmi v poeziji Jureta Detele.
Veganske večerj(ic)e | 20.11.2012. 20:30
Za živali! vas v sodelovanju s Pekarno Magdalenske mreže v četrtek, 22. 11. 2012, ob 19.30 vabi na Vegansko večerjico v dvorano Gustaf (Kulturni center Pekarna, Ob železnici 8, Maribor). Tokrat si bomo ogledali posnetek debate med abolicionističnim filozofom Garyjem Francionom in libertarijancem Tiborjem Machanom kot nasprotnikom koncepta pravic živali. Debata ima naslov Ali imajo živali pravice? Debata je v angleškem jeziku in si jo lahko ogledate tukaj.
Z Veganskimi večerjicami promoviramo veganstvo kot politično gibanje, ki zahteva, da ljudje prepoznamo temeljne dolžnosti pravičnosti do živali.
Veganske večerj(ic)e | 23.10.2012. 08:54
Za živali! vas v sodelovanju s Pekarno-magdalenske mreže v četrtek, 25.10. 2012, ob 19.30 vabi na Vegansko večerjico v dvoranu Gustaf (Kulturni center Pekarna, Ob železnici 8, Maribor). Tokrat boste lahko prisluhnili predavanju Moralni status živali v zahodni družbi Branislave Vičar in Urške Breznik. Z Veganskimi večerjicami promoviramo veganstvo kot politično gibanje, ki zahteva, da ljudje prepoznamo temeljne dolžnosti pravičnosti do živali.
Veganske večerj(ic)e | 11.05.2012. 22:55
Za živali! vas v sodelovanju s Pekarno Magdalenske mreže v četrtek, 17. 5. 2012, ob 19.30 vabi v dvorano Gustaf (Kulturni center Pekarna, Ob železnici 8, Maribor) na Vegansko večerjico. Tokratna gostja, folkloristka, zoofolkloristka in ekokritičarka, dr. Marjetka Golež Kaučič bo nastopila s predavanjem Zoopoetika v svetovni in slovenski književnosti ali Kjer se vrste srečajo ...
Na podlagi znanstvenih konceptov ekokritike in kulturne (literarne) animalistike ter novejšega filozofskega diskurza (od človeškega šovinizma, prek ljubezni do drugega ter celo do »Biti žival, zatorej sem« ali derridajevske provokacije in transformacije Descartesa: "Mislim, torej sem") bodo v predavanju obravnavani izbrani teksti avtorjev svetovne književnosti in slovenske poezije (Rainer Maria Rilke, John M. Coetzee, Robert Burns, Charles Baudelaire, Mark Twain, Virginia Woolf, Srečko Kosovel, Svetlana Makarovič, Gregor Strniša, Jure Detela) v luči odkrivanja zoopoetike. Ne več na motivno-tematski ravni, temveč z zooliterarnoteoretsko metodo, ki omogoča odkrivati zoopojave v literaturi in presojati, ali je žival prikazana kot objekt, bitje, ne-človeška subjektiviteta ter ugotavljati različna razmerja človeka do živali. Prostori v literaturi, kjer se vrste srečajo, so lahko prikazani kot odsevi realnosti ali pa kot želja po preseganju le-te. Tako tuji kot slovenski ustvarjalci in ustvarjalke se v svojem odnosu do živali gibajo večinoma na tako imenovani empatični ali ekološko-etični osi in so vsi zelo kritični do antropocentrizma. S tem predavanjem želi avtorica opozoriti tudi na to, da potrebujemo nove teoretske temelje za raziskave animalnega in človeškega v literaturi (tudi v folklori in kulturi, družbi), nova etična in ekološka vodila ob obravnavi razmerij med človeško in živalsko živaljo in o prostorih, ki jih oboji oblikujemo, pa jih prvi razdirajo, drugi pa se umikajo in izginevajo. Zato meni, da je treba uporabiti etični in ekološki diskurz glede t. i. »poetike vrst« in tudi s pomočjo pesnikov/pesnic in filozofov/filozofinj revidirati polaščevalski vidik človeka do vsega bivajočega.
Veganske večerj(ic)e | 08.05.2012. 22:56
Za živali! smo v četrtek, 26. 4. 2012, z Vegansko večerjico in s predavanjem Moralni status živali v zahodni družbi gostovali v mladinskem hotelu Punkl na Ravnah na Koroškem.
Hierarhični odnos človek – žival je bil v zahodni kulturi utemeljen z Aristotlom in stoiki, ki so odločilno vplivali na pojmovanje živali in na razmejitev človeka od živali. O človeško-živalskem vprašanju so že pred Aristotlom in stoiki razmišljali pomembni epski misleci, kot sta Homer in Hesiod, in predsokratika Pitagora in Empedokles, ki so poudarjali povezanost med človekom in živalmi ter sorodstvo med njimi. Z nastopom Aristotla je zahodna kultura inkorporirala koncepte in vrednote, ki dajejo jasno prioriteto sposobnostim in moralnemu statusu človeških bitij. Aristotel vse živali izključi iz etično-politične sfere na osnovi argumenta, da nimajo racionalnih kapacitet. Stoiki nadalje omejijo pojmovanje živalskih kapacitet in do popolnosti izpeljejo antropocentrično misel s skrajno točko kategoričnga zanikanja dolžnosti pravičnosti do živali. Kljub močnemu vplivu stoikov, ki so utemeljili historični predsodek do živali, pa so že nekateri antični filozofi, npr. Plutarh in Porfirij, pokazali na fundamentalno nepravičnost v našem odnosu do živali in začeli problematizirati vidik, da imajo živali zgolj instrumentalno vrednost in da so izkustvene kapacitete živali fundamentalno inferiorne kapacitetam ljudi.
