za živali

| More
Poskušanje jedi z bučami (34. Veganska večerjica)

34. Veganska večerjica

Veganske večerj(ic)e | 23.10.2012. 08:54

Za živali! vas v sodelovanju s Pekarno-magdalenske mreže v četrtek25.10. 2012, ob 19.30 vabi na Vegansko večerjico v dvoranu Gustaf (Kulturni center Pekarna, Ob železnici 8, Maribor). Tokrat boste lahko prisluhnili predavanju Moralni status živali v zahodni družbi Branislave Vičar in Urške Breznik. Z Veganskimi večerjicami promoviramo veganstvo kot politično gibanje, ki zahteva, da ljudje prepoznamo temeljne dolžnosti pravičnosti do živali.

več

komandant stane krožnik paprika w (33. Veganska večerjica)

33. Veganska večerjica

Veganske večerj(ic)e | 11.05.2012. 22:55

Za živali! vas v sodelovanju s Pekarno Magdalenske mreže  v četrtek, 17. 5. 2012, ob 19.30 vabi v dvorano Gustaf (Kulturni center Pekarna, Ob železnici 8, Maribor) na Vegansko večerjico. Tokratna gostja, folkloristka, zoofolkloristka in ekokritičarka, dr. Marjetka Golež Kaučič bo nastopila s predavanjem Zoopoetika v svetovni in slovenski književnosti ali Kjer se vrste srečajo ...

Na podlagi znanstvenih konceptov ekokritike in kulturne (literarne) animalistike ter novejšega filozofskega diskurza  (od človeškega šovinizma, prek ljubezni do drugega ter celo do »Biti žival, zatorej sem« ali derridajevske provokacije in transformacije Descartesa: "Mislim, torej sem") bodo v predavanju obravnavani izbrani teksti avtorjev svetovne književnosti in slovenske poezije (Rainer Maria Rilke, John M. Coetzee, Robert Burns, Charles Baudelaire, Mark Twain, Virginia Woolf, Srečko Kosovel, Svetlana Makarovič, Gregor Strniša, Jure Detela) v luči odkrivanja zoopoetike. Ne več na motivno-tematski ravni, temveč z zooliterarnoteoretsko metodo, ki omogoča odkrivati zoopojave v literaturi  in presojati, ali je žival prikazana kot objekt, bitje, ne-človeška subjektiviteta ter ugotavljati različna razmerja človeka do živali. Prostori v literaturi, kjer se vrste srečajo, so lahko prikazani kot odsevi realnosti ali pa kot želja po preseganju le-te. Tako tuji kot slovenski ustvarjalci in ustvarjalke se v svojem odnosu do živali gibajo večinoma na tako imenovani empatični ali ekološko-etični osi in so vsi zelo kritični do antropocentrizma. S tem predavanjem želi avtorica opozoriti tudi na to, da potrebujemo nove teoretske temelje za raziskave animalnega in človeškega v literaturi (tudi v folklori in kulturi, družbi), nova etična in  ekološka vodila ob obravnavi razmerij med človeško in živalsko živaljo in o prostorih, ki jih oboji oblikujemo, pa jih prvi razdirajo, drugi pa se umikajo in izginevajo. Zato meni, da je treba uporabiti etični in ekološki diskurz glede t. i. »poetike vrst« in tudi s pomočjo pesnikov/pesnic in filozofov/filozofinj revidirati polaščevalski vidik človeka do vsega bivajočega.

več

Plutarh, Pamet živali, Moralia (Gostovanje Veganske večerjice na Ravnah)

Gostovanje Veganske večerjice na Ravnah

Veganske večerj(ic)e | 08.05.2012. 22:56

Za živali! smo v četrtek, 26. 4. 2012, z Vegansko večerjico in s predavanjem Moralni status živali v zahodni družbi gostovali v mladinskem hotelu Punkl na Ravnah na Koroškem.

Hierarhični odnos človek – žival je bil v zahodni kulturi utemeljen z Aristotlom in stoiki, ki so odločilno vplivali na pojmovanje živali in na razmejitev človeka od živali. O človeško-živalskem vprašanju so že pred Aristotlom in stoiki razmišljali pomembni epski misleci, kot sta Homer in Hesiod, in predsokratika Pitagora in Empedokles, ki so poudarjali povezanost med človekom in živalmi ter sorodstvo med njimi. Z nastopom Aristotla je zahodna kultura inkorporirala koncepte in vrednote, ki dajejo jasno prioriteto sposobnostim in moralnemu statusu človeških bitij.  Aristotel vse živali izključi iz etično-politične sfere na osnovi argumenta, da nimajo racionalnih kapacitet. Stoiki nadalje omejijo pojmovanje živalskih kapacitet in do popolnosti izpeljejo antropocentrično misel s skrajno točko kategoričnga zanikanja dolžnosti pravičnosti do živali. Kljub močnemu vplivu stoikov, ki so utemeljili historični predsodek do živali, pa so že nekateri antični filozofi, npr. Plutarh in Porfirij, pokazali na fundamentalno nepravičnost v našem odnosu do živali in začeli problematizirati vidik, da imajo živali zgolj instrumentalno vrednost in da so izkustvene kapacitete živali fundamentalno inferiorne kapacitetam ljudi.

več

komandant stane krožnik paprika w (32. Veganska večerjica)

32. Veganska večerjica

Veganske večerj(ic)e | 17.04.2012. 12:30

Za živali! vas v sodelovanju s Pekarno Magdalenske mreže  v četrtek, 19. 4. 2012, ob 19.30 vabi v dvorano Gustaf (Kulturni center Pekarna, Ob železnici 8, Maribor) na Vegansko večerjico. Tokratni gost bo pesnik, esejist in zagovornik narave Iztok Geister, ki bo s svojim predavanjem Izvirni greh kultiviranja narave nadaljeval s kritiko antropocentrizma, ki je osrednja tema Veganskih večerjic 2011/2012.

V nasprotju z večino premišljevalcev o naravi, ki vso krivdo za porušeno naravno ravnotežje pripisujejo neizogibnim tehnološkemu napredku in finančnemu pohlepu oblastnikov, vidi naš tokratni gost odgovornost za nerazrešljive probleme človekovega odnosa do narave predvsem v izvirnem grehu kultiviranja narave. Prepričan je, da bo gordijski vozel s samoobnovitveno sposobnostjo razrešila narava kar sama, če ji bomo le znali prisluhniti.

več

komandant stane krožnik paprika w (31. Veganska večerjica)

31. Veganska večerjica

Veganske večerj(ic)e | 05.03.2012. 22:40

Za živali! vas v sodelovanju s Pekarno Magdalenske mreže  v četrtek, 15. 3. 2012, ob 19.30 vabi v dvorano Gustaf (Kulturni center Pekarna, Ob železnici 8, Maribor) na Vegansko večerjico. Tokrat se bomo pogovarjali s pisateljem Andrejem Makucem, avtorjem zbirke kratkih zgodb Oči. Pogovor bo vodila mag. Maja Pan.

Ob produkciji shematizirane otroške in mladinske literature zbirka kratkih zgodb Oči Andreja Makuca nedvomno pomeni spremembo v pristopu do beročega otroka oz. mladostnika. Otroka obravnava v luči njegove neobhodne vpetosti v sheme hierarhično ustrojenega sveta in izkoriščanja živali ter moralnih družbenih paradigem v odnosu človeka do drugih živali. Makuc razkriva produkcijo in reprodukcijo nasilja in nemoči, prevlade in podrejenosti. Ne vsiljuje idealiziranih in olepšanih podob in prav usmerjanje pozornosti na realnost samo, od katere otroci niso ograjeni, ampak z njo živijo in so del nje, tudi v njeni največji brutalnosti, sili k razmišljanju in analizi lastnega udejstvovanja v izkoriščanju živali. Pogled živali je imperativ soočenja za človeka. In prav iz tega lahko izraste neko drugo dojemanje, drugo zavedanje.

več